Jun 2020
NPTSČPS
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30

Ločeno mnenje o pravnem interesu

admin | Sob, 25.12.2004

Ljubljana, 21. decembra (Delo) – Kajakaška zveza Slovenije je poskušala na ustavnem sodišču izpodbiti odlok občine Tolmin, ki prepoveduje plovbo, hydrospeed in soteskanje na pritokih Soče. Po mnenju zveze občina ni imela zakonskega pooblastila za tako prepoved. Udeležencem prepovedanih dejavnosti naj bi bila tako omejena pravica do svobode gibanja, odlok pa postavlja v neenakopraven položaj plovbo s čolnom, hydrospeedom ali soteskanje z ribištvom in kopanjem. Ustavno sodišče je pobudo zavrglo, ker kajakaški zvezi ni priznalo pravnega interesa za vložitev pobude za presojo odloka občine Tolmin.

Ustavno sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, »da imajo po ustaljeni ustavnosodni presoji politične stranke, društva, zbirnice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov, njihov pravni interes ni podan.«

Primerov, ko ustavno sodišče zavrže pobudo, ker pobudniku ne prizna pravnega interesa, je veliko. Tudi ta bi bil eden od mnogih, če ne bi proti odločitvi glasoval sodnik dr. Ciril Ribičič, in napisal odklonilnega ločenega mnenja. V njem opozarja, da praksa glede priznavanja pravnega interesa raznim organizacijam, društvom in združenjem precej niha od obdobja do obdobja, od primera do primera. Bolj ali manj ustaljeno je stališče ustavnega sodišča, da praviloma društvo ali združenje nima pravnega interesa za sprožanje pobud, ki zadevajo njene člane. Izjeme so primeri, v katerih je društvo ali združenje ustanovljeno zaradi varovanja ustavnih pravic, na katere se nanaša pobuda za presojo ustavnosti. Po Ribičičevem mnenju je najbolj problematično in najmanj argumentirano prav razlikovanje med društvi in združenji, ustanovljenimi za varovanje posamične pravice ali ožje skupine pravic (tak primer je kajakaška zveza) in drugimi, ki se od prvih razlikujejo le po tem, da so ustanovljena za nekoliko širši krog pravic in skupnih interesov.

Ribičič opozarja, da bi bila restriktivna razlaga pravnega interesa oziroma dostopa do ustavnega sodišča v neposrednem nasprotju z ustavno določbo o tem, da lahko da pobudo za začetek postopka vsakdo, ki izkaže svoj pravni interes. Ne glede na zasutost z zadevami za presojo, bi po Ribičičevem mnenju moralo ustavno sodišče zakonsko določbo o pravnem interesu razlagati ustavi prijazno in v korist z ustavo določeni možnosti vložitve pobude za presojo predpisov. Odločanje o ožjem ali širšem dostopu do ustavnega sodišča ni in ne sme biti odvisno od ustavnega sodišča, ampak od volje parlamenta oziroma zakonodajalca in ustavodajalca.

Vprašljivost prepovedi kajakaštva zaradi podpore razvoju ribištva Ribičič ilustrira s hipotetičnim primerom, da bi neka občina prepovedala planinstvo, recimo na zahtevo lokalnih lovcev in gobarjev, na delu svojega območja, tako da bi se bilo na vrh neke planine mogoče povzpeti le prek ozemlja drugih občin. Zato bi šele podrobnejša analiza dala odgovor na vprašanje, ali je občina Tolmin ravnala arbitrarno in v neskladju z načelom sorazmernosti omejila kajakaštvo na pritokih Soče.

Jana Taškar



Športnica leta
Eva Terčelj
Športnik leta
Luka Božič


































 
Oblikovanje O3 | Programiranje mimateam