Statut
admin | Čet, 02.06.2011V skladu z 9. členom Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, št. 49 /98-US, 89/99) je skupščina Kajakaške zveze Slovenije na zasedanju dne 20. aprila 2006 in spremembami sprejetimi na seji dne 13. Maja 2010, sprejela
S T A T U T
KAJAKAŠKE ZVEZE SLOVENIJE
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Kajakaška zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu KZS) je nacionalna zveza prostovoljno združenih društvenih organizacij, katerih namen je gojiti kajakaški športe in druge vodne športe, ki se izvajajo na divjih vodah (v nadaljnjem besedilu kajakaštvo) v državi Sloveniji.
2. člen
(1) KZS je pravna oseba zasebnega prava. Sedež KZS je v Ljubljani, Celovška 25. KZS zastopa predsednik predsedstva KZS, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča podpredsednik predsedstva KZS.
(2) KZS v celoti zastopa državo Slovenijo v mednarodnem okviru na področju kajakaškega športa.
3. člen
(1) KZS ima svoj znak, pečat in zastavo oblikovane v skladu s priročnikom grafične podobe KZS.
(2) Pečat KZS je okrogel z napisom KAJAKAŠKA ZVEZA SLOVENIJE,
LJUBLJANA.
4. člen
(1) KZS deluje v skladu z Ustavo in zakoni, s pravili Mednarodne kajakaške zveze, pravili Mednarodnega olimpijskega komiteja, statutom KZS ter ostalimi splošnimi akti.
(2) KZS je ustanoviteljica Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.
(3) KZS je članica Mednarodne kajakaške zveze (ICF) in Evropske kajakaške zveze (ECA).
II. PROGRAMSKA NAČELA IN NALOGE
5. člen
Namen in cilj KZS je vzpodbujati množičnost in kvaliteto vseh oblik kajakaškega športa in športov na divjih vodah ter tako prispevati k vsestranskemu razvoju le – teh. posebno pozornost posveča KZS ohranjanju voda in vodotokov, ter splošnemu varovanju narave in življenja v naravi.
KZS izvršuje namen in cilje z izvajanjem naslednjih nalog in sicer :
1. skrbeti za načrten razvoj kajakaškega športa v Sloveniji,
2. pospeševati in razvijati množično in rekreativno dejavnost v kajakaškem športu v
tesnem sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi organizacijami na vseh nivojih,
3. razvijati množičnost in kvaliteto v slovenskem kajakaštvu,
4. skrbeti za kvaliteto vrhunskih in perspektivnih tekmovalcev,
5. skrbeti za realizacijo programa skladno z dogovorjenimi stališči vseh osnovnih
kajakaških organizacij na ozemlju Slovenije,
6. uresničevati izvajanje letnih in srednjeročnih programov dela,
7. s svojimi organi spremljati razvoj panog zajetih v programu KZS, ugotavljati stanje,
dajati sugestije, pobude in navodila ter ukrepati skladno s statutarnimi pooblastili,
8. skrbeti za izbiro in pripravo nacionalnih reprezentanc, ki zastopajo Republiko
Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih in drugih prireditvah,
9. skrbeti in pomagati pri šolanju amaterskih in poklicnih strokovnih kadrov za
področje kajakaštva,
10. prizadevati si za organizacijo velikih mednarodnih prireditev, z namenom
popularizacije kajakaštva ter sodelovati na takih prireditvah v tujini v skladu z
veljavnimi predpisi,
11. skrbeti za vsestranski razvoj in popularizacijo kajakaštva v šolah,
12. skrbeti za racionalno in zakonito porabo finančnih sredstev KZS,
13. skrbeti za propagando in založniško dejavnost s področja KZS in v skladu z
veljavnimi predpisi,
14. sodelovati z Mednarodno kajakaško zvezo in drugimi nacionalnimi zvezami,
15. sodelovati s svojimi predstavniki v organih Olimpijskega komiteja Slovenije-
Združenja športnih zvez,
16. podeljevati nagrade in priznanja ter izrekati pohvale,
17. kandidirati s svojimi programi za proračunska sredstva države, namenjene športu
in tržiti na vse z zakoni dovoljene načine, da se zagotovijo potrebna sredstva za
financiranje uresničevanja začrtanih ciljev,
18. skrbeti za ohranjanje narave predvsem vodotoke,
19. skrbeti za širjenje zavesti o pomembnosti ohranjanja voda, njihovih bioloških in fizikalnih raznovrstnosti,
20. in druge naloge s področja KZS.
III. ČLANSTVO
6. člen
Člani KZS so kajakaška društva in klubi, ki so po določilih Zakona o društvih vpisani v register društev. Člani KZS so lahko pod posebnimi pogoji tudi fizične osebe.
7. člen
(1) Članstvo KZS si pridobi društvo ali klub, ki izpolni naslednje pogoje:
1. podpiše pristopno izjavo k ustanovitvenemu aktu KZS na podlagi sklepa najvišjega
organa društva ali kluba,
2. predloži kopijo odločbe o vpisu v register društev,
3. uskladi program dela s programom KZS.
(2) Članstvo preneha:
1. če društvo ali klub na podlagi sklepa najvišjega organa izstopi iz KZS, o čemer
pisno obvesti KZS,
2. če društvo ali klub ne izpolnjuje določil statuta KZS, na podlagi sklepa skupščine
KZS,
3. če društvo preneha z delom.
8. člen
- Pravice članov KZS so da:
1. odločajo o vstopanju v članstvo KZS in izstopanju,
2. samostojno urejajo svoje notranje zadeve,
3. aktivno sodelujejo v izdelavi programske orientacije KZS,
4. sodelujejo v realizaciji programa in finančnega načrta KZS in so o tem obveščeni,
5. so deležni strokovne, in organizacijske pomoči v okviru možnosti KZS,
6. se upošteva njihove želje, zahteve, predloge in interese v skladu z dogovorjenimi
cilji,
7. preko svojih pooblaščenih predstavnikov volijo organe KZS in so njihovi
predstavniki voljeni v organe KZS.
(2) Dolžnosti članov KZS so da:
1. se aktivno vključujejo v realizacijo dogovorjenih programov dela ,
2. delujejo na svojem področju s ciljem množičnega in kvalitativnega napredka
kajakaštva,
3. izpolnjujejo določbe statuta KZS,
4. v okviru svojih možnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje dogovorjenih nalog
na ravni države,
5. preko svojih pooblaščenih predstavnikov volijo organe KZS in sodelujejo pri delu KZS,
6. da varujejo ugled KZS.
(3) KZS ima lahko ob rednih članih tudi častne člane in podporne člane. Pravice in dolžnosti častnih in podpornih članov so enake kot rednih članov iz 8. člena tega statuta, razen da nimajo pravice odločanja.
(4) Naziv častni član KZS lahko KZS podeli članu KZS, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo. Naziv častnega člana KZS lahko podeli tudi osebi, ki ni član KZS in ima velike zasluge na področju kajakaškega športa.
(5) Naziv častnega člana KZS podeljuje skupščina KZS na predlog predsedstva KZS
Oseba, ki se ji podeli naziv častni član KZS in ni član KZS, nima pravice odločanja.
(6) Podporni člani – fizične osebe:
Članstvo fizičnih oseb(v nadaljevanju: podporni člani) oseb se omogoča vsem, ki za to izrazijo željo, ter podpišejo pristopno izjavo. Podporni član mora delovati v skladu z interesi KZS in skrbeti za njeno dobro ime v družbi.
(7) Podpornemu članu preneha članstvo:
1. če član izstopi iz KZS,o čemer pisno obvesti KZS,
2. če član ne izpolnjuje določil določil statuta KZS, ali škoduje njenemu dobremu ogledu,
3. ne plača letne članarine KZS
IV. ORGANI KZS
9. člen
(1) Delo KZS in njenih organov je javno.
(2) Organi KZS so naslednji:
1. skupščina,
2. predsedstvo,
3. nadzorni odbor,
4. disciplinska komisija.
(3) Mandatna doba vseh organov KZS je štiri leta.
(4) Organi KZS so za svoje delo odgovorni skupščini KZS.
V. SKUPŠČINA KZS
10. člen
(1) Skupščina je najvišji organ KZS.
(2) Zasedanje skupščine je lahko redno ali izredno.
11. člen
(1) Redno zasedanje skupščine se sklicuje 1- krat letno.
(2) Vabilo z dnevnim redom, ki se bo obravnavalo na skupščini, je potrebno posredovati članom najmanj 30 dni pred zasedanjem skupščine. Osnovno gradivo za sejo morajo člani prejeti najkasneje 8 dni pred zasedanjem skupščine.
12. člen
(1) Skupščino KZS sestavljajo pooblaščeni predstavniki klubov in društev in sicer tako, da ima vsak klub oziroma društvo enega pooblaščenega predstavnika.
(2) Na zasedanju skupščine sodelujejo člani predsedstva, člani nadzornega odbora in člani disciplinske komisije, ki so lahko tudi pooblaščeni predstavniki kluba ali društva.
(3) Skupščina veljavno sklepa, če je prisotnih več kot polovica pooblaščenih predstavnikov klubov oziroma društev.
(4) Če ob določenem času skupščina ni sklepčna, se začetek zasedanja prestavi za 30 minut, po poteku tega časa skupščina veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 1/3 pooblaščenih predstavnikov društev ali klubov.
(5) Skupščina sprejema odločitve praviloma soglasno. Če odločitev ni bila sprejeta soglasno in če po usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, odloča o zadevi z glasovanjem z večino glasov prisotnih pooblaščenih predstavnikov, razen o spremembi in sprejetju statuta KZS in prenehanju, ko je potrebno dvotretinjska večina glasov vseh pooblaščenih predstavnikov klubov oziroma društev.
(6) Glasovanje je javno, če skupščina ne odloči drugače. Volitve organov KZS so praviloma tajna.
13. člen
(1) Skupščino odpre predsednik KZS in jo vodi, dokler skupščina ne izvoli delovnega predsedstva. Ob delovnem predsedstvu skupščina izvoli še zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, po potrebi izvoli tudi volilno komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.
(2) O poteku in sklepih skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva in overitelja zapisnika.
(3) Člani predsedstva KZS, ki so obenem pooblaščeni predstavniki klubov oziroma društev, ne morejo glasovati, kadar se odloča o razrešitvi predsedstva in ocenjuje delo predsedstva.
14. člen
Stroške pooblaščenih predstavnikov, članov predsedstva, nadzornega odbora in disciplinske komisije na zasedanju skupščine krijejo posamezna društva oziroma klubi.
15. člen
Redna skupščina sklepa o naslednjih zadevah:
1. o dnevnem redu skupščine,
2. o sprejemu statuta in drugih temeljnih aktov KZS,
3. o določitvi programskih smernic in finančnih izhodišč za pripravo kratkoročnih in
srednjeročnih načrtov ter drugih programov dejavnosti zveze,
4. sprejema letni načrt,
5. sprejema finančni načrt in zaključni račun KZS,
6. o poročilih organov KZS,
7. voli in razrešuje člane organov KZS in vodilne funkcionarje KZS,
8. podeljuje priznanja, pohvale in nagrade zaslužnim tekmovalcem, športnim
delavcem ter organizacijam, ki delujejo na področju kajakaškega športa,
9. dokončno odloča o pritožbah zoper sklep organov KZS,
10. obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za delovanja KZS v skladu s tem
statutom in drugimi akti KZS,
11. o sprejemu in prenehanju članstva,
12. odloča o prenehanju KZS.
16. člen
Izredno zasedanje skupščine se skliče:
1. na zahtevo predsedstva KZS,
2. na zahtevo nadzornega odbora,
3. na zahtevo najmanj 1/3 članov KZS.
17. člen
(1) Izredna skupščina sklepa samo o vprašanjih za katera je bila sklicana. Izredno skupščino mora sklicati predsedstvo najkasneje v 15 dneh po prejeti zahtevi in najmanj 14 dni pred zasedanjem.
(2) V kolikor predsedstvo ne skliče izredne skupščine, jo skliče predlagatelj.
18. člen
(1) Pooblaščenega predstavnika v skupščino KZS v skladu s svojimi statuti imenujejo člani KZS, ki jih v skupščini predstavljajo. Mandate verificira skupščina KZS.
(2) Mandat pooblaščenega predstavnika kluba oziroma društva traja predvidoma 4 leta.
VI. PREDSEDSTVO
19. člen
(1) Delo KZS med dvema zasedanjema skupščine vodi predsedstvo. Predsedstvo je izvršilni organ KZS. Predsedstvo šteje največ 9 članov, ki jih izvoli skupščina na predlog članov KZS.
(2) Predsedstvo sestavljajo:
1. predsednik,
2. podpredsednik,
3. in 7 članov.
(3) Podpredsednik in člani predsedstva so lahko predsedniki delovnih teles KZS
(4) Najmanj 5 članov predsedstva prihaja iz klubov oz. društev članov KZS, od tega je najmanj 1 član predsedstva izvoljen iz vrst članov KZS, ki se ukvarjajo s Kajakaštvom na mirnih vodah in je praviloma tudi predsednik Komisije za mirne vode.
(5) Praviloma Skupščina KZS voli predsedstvo kot enoten organ.
(6) Mandatna doba članov predsedstva je 4. leta.
(7) Predsedstvo KZS lahko zaradi objektivnih razlogov (bolezen, smrt, neaktivnost itd.) predlaga razrešitev in izvolitev novega člana pred potekom mandata.
20. člen
(1) Predsedstvo se sestaja po potrebi, a najmanj 4-krat letno.
(2) Seje sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
(3) Seje predsedstva se udeležujejo tudi predsedniki stalnih delovnih teles, ki niso člani predsedstva in nimajo glasovalne pravice. Ostali so vabljeni po potrebi glede na dnevni red seje.
21. člen
(1) Predsedstvo je sklepčno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov.
(2) Predsedstvo praviloma sklepa soglasno, če pa tudi po usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, odloča z glasovanjem in sicer z večino glasov prisotnih članov.
Pri izenačenem številu glasov prevlada glas predsednika.
22. člen
(1) Predsedstvo opravlja naslednje naloge:
1. uresničuje sklepe skupščine,
2. sprejema pravilnike in druge akte, ki niso v pristojnosti skupščine,
3. sprejema poslovnik svojega dela,
4. pripravlja gradivo za skupščino in jo sklicuje,
5. pripravi in predlaga skupščini kratkoročne in srednjeročne načrte in druge programe
dejavnosti zveze ter jih izvaja,
6. imenuje predstavnike KZS v organe OKS-ZŠZ,
7. imenuje in razrešuje generalnega sekretarja KZS,
8. imenuje in razrešuje direktorja reprezentanc,
9. imenuje in razrešuje predsednike in člane posameznih delovnih teles predsedstva,
10. pripravi in predlaga skupščini v sprejem finančni načrt in zaključni račun KZS,
11. sprejema poslovne odločitve v zvezi z denarnimi sredstvi, premičninami ter
osnovnimi sredstvi,
12. potrjuje kriterije za izbor kajakaških reprezentanc, ki jih predlaga Strokovni svet
za vrhunsko kajakaštvo (v nadaljevanju Strokovni svet) in potrjuje udeležbo na
vseh tekmovanjih, ki so v pristojnosti KZS,
13. potrjuje sestavo kajakaških reprezentanc, ki jih predlaga Strokovni svet,
14. potrjuje koledar tekmovanj, ki jih predlaga Strokovni svet ,
15. odloča o kandidaturi in izvedbi mednarodnih tekmovanj v Sloveniji in potrjuje
sestavo organizacijskih odborov,
16. predlaga svoje predstavnike v organe Mednarodne in Evropske kajakaške zveze,
17. pripravi predlog za podeljevanje priznanj in nagrad zaslužnim športnikom,
športnim delavcem in drugim organizacijam, ki delujejo na področju kajakaštva,
18. odloča o višini članarine in startnin ter ostalih prispevkov,
19. odloča o prošnjah in pritožbah na drugi stopnji v primeru nepravilnosti pri izvedbi
tekmovanj in registracij tekmovalcev,
20. skrbi za razvoj marketinga in ostalih oblik trženja,
21. odloča o drugih zadevah, razen o tistih, za katere je po tem statutu pristojna
skupščina.
22. določa kriterije za ustanovitev kajakaških centrov,
23. določa sistemizacijo delovnih mest,
24. poroča skupščini o svojem delu.
(2) Predsedstvo je za svoje delo odgovorno skupščini KZS.
23. člen
(1) Predsednik predsedstva ima naslednje naloge:
1. sklicuje in vodi seje predsedstva,
2. predstavlja in zastopa KZS,
3. spremlja uresničevanje sprejetih sklepov predsedstva,
4. je odredbo dajalec za izvrševanje finančnega načrta,
5. opravlja še druge naloge, ki mu jih preverita skupščina in predsedstvo KZS.
(2) Skupščina KZS lahko razreši predsednika ter imenuje v.d. predsednika do naslednjega zasedanja skupščine, vendar največ za dobo šest mesecev; enako velja tudi za člane predsedstva.”
(3) Če predsednik KZS odstopi, mora do novih volitev, najdalj pa še šest mesecev
opravljati to dolžnost; enako velja za člane predsedstva.
VII. STROKOVNA SLUŽBA KZS
24. člen
(1) Za opravljanje strokovnih, finančnih nalog, administrativno tehničnih, pomožnih in temu podobnih del za potrebe organov KZS ter drugih oblik organiziranosti ima KZS strokovno službo. Strokovno službo vodi generalni sekretar.
(2) Generalni sekretar in direktor reprezentanc sta delavca s posebnimi pooblastili.
(3) Generalnega sekretarja zveze imenuje in razrešuje predsedstvo KZS za dobo 4 let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren predsedstvu.
(4) Generalni sekretar lahko opravlja svoje delo poklicno ali pogodbeno v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Generalni sekretar ima naslednje pravice in dolžnosti:
1. skrbi za zakonito in pravilno poslovanje zveze,
2. skrbi za pravočasno pripravo in izvajanje delovnih programov in finančnega
programa,
3. odgovarja za pravočasno pripravo gradiv za seje predsedstva, skupščine zveze in
posameznih komisij,
4. koordinira delo komisij in delovnih teles,
5. poroča predsedstvu o opravljenih nalogah in izvršuje sklepe organov KZS,
6. vodi strokovno službo,
7. opravlja še druge naloge, ki mu jih določata skupščina in predsedstvo,
8. skrbi za pravočasno komuniciranje med KZS in njenimi članicami ter domačimi in
mednarodnimi športnimi institucijami,
9. skrbi za obveščanje medijev,
10. skrbi za realizacijo in nadzor pokroviteljskih pogodb.
25. člen
(1) Direktorja reprezentanc imenuje in razrešuje predsedstvo KZS za dobo 4 let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Direktor reprezentanc je za svoje delo odgovoren predsedstvu.
(2) Direktor reprezentanc lahko opravlja svoje delo poklicno ali pogodbeno, v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Direktor kajakaških reprezentanc ima naslednje pristojnosti:
1. vodi kajakaške reprezentance,
2. odgovarja za pravilno in zakonito poslovanje reprezentance,
3. skrbi za organizacijo ter tehnično in finančno izvedbo programov v skladu s
programom dela in v okviru razpoložljivih sredstev,
4. predlaga imenovanje glavnih trenerjev posameznih selekcij kajakaških
reprezentanc,
5. skrbi za javnost dela s svojega področja delovanja.
26. člen
(1) Predsedstvo lahko oblikuje naslednja stalna delovna telesa:
1. strokovni svet za vrhunsko kajakaštvo,
2. komisijo za kajakaštvo na mirnih vodah,
3. komisijo za rekreativno kajakaštvo,
4. tehnično-tekmovalno komisijo,
5. gospodarsko-finančno in marketinško komisijo,
6. statutarno-kadrovsko komisijo,
7. sodniško komisijo,
8. komisija za kajakaštvo na divjih vodah
9. in druge.
(2) Delovna telesa za svoje delo sprejemajo poslovnike.
(3) Predsedstvo po potrebi lahko imenuje tudi začasna delovna telesa.
(4) Za področje kajakaštva na mirnih vodah se v okviru Komisije za mirne vode, z enakim namenom kot delovna telesa iz prve točke tega člena, lahko organizirajo delovna telesa, ki imajo status Podkomisij.
VIII. NADZORNI ODBOR
27. člen
(1) KZS ima nadzorni odbor, sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli skupščina. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.
(2) Nadzorni odbor:
1. spremlja delo vseh organov KZS,
2. nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupščine,
3. nadzira ali se sredstva zveze uporabljajo odgovorno in smotrno,
4. nadzoruje finančno poslovanje KZS.
(3) Člani nadzornega odbora se izvolijo za 4 leta.
28. člen
Nadzorni odbor sklepa veljavno, če so na seji prisotni vsi trije člani, z večino glasov.
IX. DISCIPLINSKA KOMISIJA
29. člen
(1) Disciplinska komisija ima tri člane, ki jih izvoli skupščina KZS, člani pa izmed sebe izvolijo predsednika. Člani disciplinskega sodišča so izvoljeni za štiri leta.
(2) Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija so:
1. kršitve določb statuta,
2. kršitve pravic in dolžnosti tekmovalcev,
3. nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v KZS,
4. ne izvrševanje sklepov KZS,
5. dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu KZS.
30. člen
(1) Disciplinska komisija vodi postopke in izreka disciplinske kazni v skladu z disciplinskim pravilnikom.
(2) Disciplinska komisija lahko izreče naslednje disciplinske kazni:
1. opomin,
2. javni opomin,
3. prepoved nastopa na enem do treh tekmovanj,
4. odstavitev s funkcije (ali več funkcij), ki jih kaznovani opravlja v klubu ali KZS za
dobo od 6 mesecev do dveh let,
5. izključitev iz KZS ali kluba.
(3) Zoper sklep disciplinske komisije možna pritožba na predsedstvo KZS v roku 15 dni od prejema sklepa.
X. FINANČNO POSLOVANJE KZS
31. člen
(1) KZS lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje na naslednje načine :
1. participacije društev in klubov-članov zveze (članarine),
2. sredstva s strani države,
3. donacije, sponzorstva, mecenstva in darila,
4. dohodki iz naslova materialnih pravic in dejavnosti KZS
5. dohodki od reklam in marketinga,
6. dohodki od iger na srečo,
7. drugi dohodki,
8. Slovenski kajakaški sklad.
32. člen
(1) S finančnimi sredstvi razpolaga predsedstvo KZS skladno s sprejetimi programi dela in finančnim načrtom.
(2) Finančno in materialno poslovanje KZS mora biti v skladu z predpisi, ki veljajo za to področje ( računovodskimi standardi za društva).
(3) Odredbo dajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik oziroma član predsedstva, ki ga predsedstvo za to pooblasti.
33. člen
1) KZS lahko poveri opravljanje finančnih poslov zveze za to usposobljenim strokovnim organizacijam.
2) KZS posluje preko transakcijskega računa pri Novi Ljubljanski banki d.d. Finančno poslovanje KZS je javno, tako da ima vsak član pravico vpogleda v finančno dokumentacijo zveze.
XI. GOSPODARSKA DEJAVNOST
34. člen
(1) KZS lahko opravlja gospodarsko dejavnost za uresničevanje svojega programa dela. Gospodarska dejavnost, ki jo opravlja je naslednja;
1. organizacija turistično rekreativnih aktivnosti na področju kajakaškega športa,
2. gostinstvo v času prireditev,
3. marketinške aktivnosti na področju kajakaškega športa,
4. izdelava in prodaja reklamnih in športnih artiklov s področja kajakaškega športa,
5. izvajanje izobraževanja in usposabljanja.
(2) Gospodarsko dejavnost opravlja strokovna služba ali za to ustanovljena gospodarska družba v skladu z veljavnimi predpisi.
XII. PRAVICE IN DOLŽNOSTI TEKMOVALCEV
35. člen
(1) Status, pravice in dolžnosti tekmovalcev so urejene v Pravilniku o pravicah in dolžnostih tekmovalcev.
(2) V kajakaške reprezentance so izbrani tekmovalci, ki so dosegli najboljše rezultate in ki lahko tudi po svojih človeških kvalitetah zastopajo Slovenijo.
(3) Nastop za reprezentance in na državnem prvenstvu je dolžnost in čast vsakega izbranega tekmovalca. Tekmovalec brez tehtnega razloga ne more odkloniti sodelovanja na teh tekmovanjih.
(4) KZS je dolžna skrbeti za nacionalno-državno reprezentanco in njenim članom, v skladu z svojimi zmožnostmi zagotoviti pogoje za doseganje čim boljših tekmovalnih rezultatov. Člani reprezentance morajo izpolnjevati svoje obveznosti.
XIII. NAGRADE, DARILA, PRIZNANJA IN POHVALE
36. člen
(1) Skupščina in Predsedstvo KZS lahko svojim članom, drugim zaslužnim posameznikom, športnim organizacijam in drugim organizacijam, ustanovam in podjetjem podeli nagrade, darila in priznanja ali izreče pohvale za prispevek k dosežkom in razvoju slovenskega kajakaškega športa.
(2) Podeljevanje nagrad daril in priznanj ter izrekanje pohval je urejeno s posebnim pravilnikom.
XIV. DRUGE DOLOČBE
37. člen
Tekmovanja so ena od osnovnih oblik dejavnosti kajakaških društev. Predstavljajo redno obliko dela, katerega namen je objektivno preverjanje sposobnosti in pripravljenosti tekmovalcev ter vzpodbujanje tekmovalnega duha med mladino, širjenje zanimanja za kajakaški šport in s tem prispevati k razvoju množičnosti in h kakovosti.
38. člen
Vsa kajakaška tekmovanja potekajo po pravilih ICF in v skladu s tekmovalnim pravilnikom KZS.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
Zadeve s področja delovanja in poslovanja KZS se urejajo s tem statutom in z drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno področje dela.
40. člen
(1) KZS preneha z delom:
- po sklepu skupščine z 2/3 večino glasov vseh delegatov,
- z odločbo pristojnega organa po samem zakonu,
- če število članov pade pod 3.
(2) V primeru, da KZS preneha z delom, preide vse njeno premoženje v last tistega, ki ga določi skupščina, če tega ne stori, pa preide premoženje v last njenih članov. Eventuelna proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
41. člen
Splošne akte KZS se more uskladiti s tem statutom v 6. mesecih po njegovi uveljavitvi. Člani KZS pa morajo uskladiti svoje temeljne akte s tem statutom v 12. mesecih po njegovi uveljavitvi.
42. člen
Za razlago tega statuta je pristojno predsedstvo KZS.
43. člen
Ta statut začne veljati takoj, ko ga je sprejela skupščina KZS.
44. člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se opravijo enako kot velja za njegovo sprejetje.
Datum: 13. maj 2010
Predsednik
Bojan Žmavc
